
Ruski predsednik Vladimir Putin je na Aljaski dobil vse, kar si je lahko želel. Ameriški predsednik Donald Trump pa, če lahko sklepamo po njegovih izjavah pred sestankom, precej manj, v analizi piše novinar CNN Stephen Collinson.
Vprašanje je, ali si je Trump vendarle priboril določene koristi ali pa morda vsaj zasejal seme za prihodnjo varnost Ukrajine, če bo mirovni sporazum z Rusijo kdaj dosežen.
Trump se sooča tudi s ključnimi strateškimi vprašanji. Kljub njegovi trditvi, da sta dosegla "velik napredek" in da je vrh ocenil z "10 od 10", vse kaže na to, da je veliki zmagovalec petkovega srečanja ruski avtokrat.
Trumpov razkošni oder za Putinov prihod, z usklajenim izhodom iz predsedniških letal ter sprehodom po rdeči preprogi, je poskrbel za poliranje javne podobe voditelja, ki na Zahodu velja za negativca in ki je obtožen vojnih zločinov v Ukrajini, piše CNN.
Trump je svojemu gostu močno popustil, ko je sprejel rusko stališče, da naj se mirovni proces osredotoči na končni mirovni sporazum - ki ga bo sicer najverjetneje mogoče doseči šele v prihodnjih mesecih ali letih - namesto na takojšnjo prekinitev ognja, ki bi takoj ustavila rusko ofenzivo. To Putinu zgolj daje dodaten čas, da izčrpava Ukrajino.
Najpomembnejše pa je, da je Trump, vsaj za zdaj, odstopil od groženj z uvedbo novih strogih sankcij proti Rusiji in razširitvijo sekundarnih sankcij proti državam, ki kupujejo rusko nafto ter s tem financirajo vojno. Te ukrepe je napovedoval do roka, ki je potekel prejšnji teden, razočaran nad Putinovo nepopustljivostjo in v prepričanju, da ga ruski voditelj zgolj "vleče za nos." Prav to je morda Putina pripeljalo na Aljasko. A zdi se, da je Trump popustil, ne da bi za to kaj dobil. "Zaradi tega, kar se je zgodilo danes, mislim, da o tem (sankcijah, op. a.) zdaj ni treba razmišljati," je po sestanku povedal za Fox News.

Duel moči
Srečanje se je začelo s preletom bombnika B-2 in lovcev F-22, dramatičnim prikazom ameriške moči. A Putin je simboliko prekosil s pozdravom: "Dober dan, dragi sosed" ter s tem izkoristil lokacijo srečanja za sporočilo, da imata državi pomembne skupne interese, ki jih ne bi smela ogrožati oddaljena vojna v Evropi. Lokacija, vojaška baza Elmendorf–Richardson, je bila namreč izbrana zaradi svoje geografske bližine Rusiji ter zgodovinskega pomena Aljaske kot nekdanjega ruskega ozemlja.
Ukrajincem in njihovim evropskim zaveznikom, ki na srečanju niso sodelovali, je bilo v olajšanje, da Trump Kijeva ni neposredno izdal. Dejstvo, da se z Aljaske ni vrnil s kakšnim dogovorom o ozemeljski menjavi, je zmaga za evropsko diplomatsko ofenzivo tik pred vrhom, ocenjuje CNN.
A Trump je vseeno nakazal, da bo na srečanju v ponedeljek pritiskal na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. "Zdaj je na predsedniku Zelenskem, da to uresniči," je dejal za Fox News v prijaznem intervjuju po vrhu, potem ko je skupaj s Putinom zavrnil odgovarjanje na novinarska vprašanja, čeprav je šlo za napovedano skupno tiskovno konferenco.
Trumpove možnosti za naprej
Pred vrhom je Trump v intervjuju za Fox izničil trud svojih svetovalcev, ki so se trudili znižati pričakovanja, ko je izjavil: "Ne bom zadovoljen, če ne bom izpogajal neke oblike prekinitve ognja." Dejstvo, da mu tega ni uspelo doseči, je pomembno.
Rusiji ustreza dolgotrajen mirovni proces, ki omogoča neskončna pogajanja in hkrati nadaljevanje ofenzive. Ukrajinci pa si po letih napadov z droni in raketami, ki so terjali tudi številne civilne žrtve, obupno želijo predaha. Mirovna pogajanja brez premirja bi jih izpostavila ruskemu ali ameriškemu pritisku.
Trumpova želja, da bi prinesel mir v Ukrajino, je pohvalna, čeprav njegovi javno izraženi apetiti po Nobelovi nagradi sprožajo vprašanja o njegovih vzgibih. Ena pozitivna plat vrha je, da se ZDA in Rusija, državi z največjimi jedrskimi arzenali, ponovno pogovarjata.
Osnovna predpostavka Trumpovega mirovnega pristopa je, da lahko s svojo osebnostjo in domnevno največjo pogajalsko močjo na svetu konča vojne. Ta mit po vrnitvi z Aljaske deluje vse bolj obrabljen. In ker ni izpolnil lastnih pričakovanj, ga zdaj čakajo težke odločitve. Se bo vrnil k poskusom pritiska na Ukrajino in iskanju vsiljenega miru, ki bi potrjeval Putinovo nezakonito invazijo ter legitimiral idejo, da lahko države spreminjajo mednarodne meje — kar bi spodkopalo temelje svetovnega reda po drugi svetovni vojni? Ali pa bo, v želji po ponovni vzpostavitvi svoje avtoritete, znova posegel po pritiskih in sankcijah proti Rusiji? Možnost sankcij je v intervjuju za Fox pustil odprto: "Morda bom moral o tem razmisliti čez dva ali tri tedne, a za zdaj ni treba."
Tretja možnost je, da Trump v celoti sprejme rusko vizijo pogajanj o končnem mirovnem sporazumu. Zgodovina kaže, da bi to lahko trajalo dolgo in da Rusi dogovora dolgoročno ne bi spoštovali. Trump si želi tristranskega vrha s Putinom in Zelenskim — kar bi zadovoljilo njegovo željo po spektaklu. A po petkovem sporočilu, da Rusija očitno ne želi končati vojne, je težko verjeti, da bi dosegli preboj.
Možno pa je tudi, da bo Trump preprosto izgubil zanimanje ali voljo za dolgotrajen proces brez hitrih, odmevnih uspehov, s katerimi bi se pohvalil pred podporniki.

Trumpov slog je bil premagan
"Pri Trumpu gre v veliki meri za slog. V resnici ga podrobnosti ne zanimajo," je pred vrhom dejal Jim Townsend, nekdanji namestnik pomočnika obrambnega ministra za evropsko politiko in NATO, zdaj član Centra za novo ameriško varnost. "Uživa v sladkem prelivu na vrhu torte. In mislim, da to človeka lahko naredi dovzetnega za manipulacijo."
Trumpova strategija "slog pred vsebino" se je na Aljaski očitno obrnila proti njemu. Putin je deloval bistveno bolj pripravljen, Trump pa je improviziral. Težko si je predstavljati, kaj je Putin v Kremlju ponudil ameriškemu odposlancu Stevu Witkoffu, da je administracija ocenila pogovore na Aljaski kot dobro idejo. Očitno pa Rusija igra na Trumpovo željo po fototerminih in verjame, da ga lahko s tem obdrži za pogajalsko mizo — ne da bi sama kaj konkretnega ponudila.
Trumpova kampanja za Nobelovo nagrado je doživela udarec
Trump morda ostaja najboljše upanje za mir v Ukrajini. Le on lahko neposredno govori s Putinom, česar Ukrajina in evropski zavezniki ne morejo. Navsezadnje bodo ZDA tiste, ki bodo morale jamčiti za ukrajinsko varnost, saj Evropa tega ni zmožna sama. ZDA imajo tudi moč, da z direktnimi in sekundarnimi sankcijami prizadenejo Rusijo in Putina.
A Trump si mora želeti poseči po teh sankcijah. Za zdaj pa se zdi, da je znova pod Putinovim urokom.
Putinova očitna manipulacija in Trumpova lahkovernost bosta Ukrajini povzročali težave. V intervjuju za Fox je Trump povedal, da je Putin pohvalil njegov drugi mandat in dejal, da so ZDA v času njegove vladavine oživele.
Putin je javno podprl tudi Trumpovo trditev, da do invazije pred tremi leti ne bi prišlo, če bi bil on takrat predsednik. "Prepričan sem, da to drži. To lahko potrdim," je dejal Putin.
Trump pa je nato v intervjuju s Seanom Hannityjem na Foxu dejal, da je bil "tako vesel", ko je slišal Putinovo pohvalo, in dodal, da mu je ruski predsednik pritrdil v še eni neresnični trditvi: "Ne moreš imeti dobre demokracije z glasovanjem po pošti."
Zdi se neverjetno, da ameriški predsednik tovrstne izjave totalitarnega voditelja vzame zares — še toliko bolj ob dejstvu, da so ameriške obveščevalne službe ugotovile, da je Rusija na ameriških volitvah leta 2016 Trumpu pomagala zmagati, piše CNN.
Dogajanje na Aljaski je tako ovrglo izjavo Bele hiše, da je Trump "predsednik miru." Sam se rad hvali, da je pomagal umiriti napetosti med Indijo in Pakistanom, Ruando in DR Kongo, Tajsko in Kambodžo ter Armenijo in Azerbajdžanom. "Zdi se, da imam sposobnost končati vojne," je izjavil za Fox.
Zagotovo si zasluži priznanje za uporabo ameriškega vpliva pri teh posredovanjih, tudi s pomočjo trgovinskih vzvodov. A njegova dosedanja nezmožnost končanja vojne v Ukrajini, za katero je dejal, da jo bo preprosto rešiti, ter vpletenost ZDA v humanitarno katastrofo (ter kršitve mednarodnega prava, op. a.) v Gazi pomenita, da ostajata tako status mirovnika kot Nobelova nagrada, ki si jo Trump tako želi, nedosegljiva.
Nekoč je napovedal, da bo končal vojno v Ukrajini v enem dnevu. Kljub hvalisanju pa njegov komentar za Fox kaže, da po obisku Aljaske bolje razume, kako težko bo. Izjavil je namreč: "Mislil sem, da bo ta najlažja. Izkazalo se je, da je bila najtežja."
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje